Jamarsko društvo Rakek

Vztrajnost se zagotovo splača. Tako smo si rekli na četrtkov sestanek, ko smo se menili za akcijo v Hrenovške tale. To, da nismo obupali, nas je nagradilo s prvimi metri, za katere lahko rečemo, da so samo rakovški.

V nedeljo po kosilu smo se že petič odpravili kopati dihalnik Mesojedka. Jama ima 2 metersko vhodno stopnjo, ki preide v vodoravni del. Le ta se vije naravnost pod cesto.

Če gobe na plano pokukajo po dežju, smo jamarji bolj vezani na sneg. Čudni osebki smo jamarji. Če je sonce rinemo pod zemljo, ko pa pada sneg in se temperature spustijo pod ničlo, pa začnemo rovarit po hostah.

Težko pričakovana zima, sneg in ohladitve. Februar nas je naučil, da je potrebno izkoristiti vsak dan, saj nikoli ne veš kakšno bo naslednje jutro.

V društvu je stekla beseda o Breznu v Hrenovških talih. Verjetno je k veliki akciji botrovalo tudi dejstvo, da smo bili nazadnje februarja. Jamarji imamo slab spomin...

Že nekaj časa nazaj smo obiskali jame, ki pa so se zaključile z ledenim čepom. Poletne temperature in padavine, so nas prepričale k ponovnemu obisku le teh.