Jamarsko društvo Rakek

V soboto 16. junija je po nekaj letih prišlo do vnovičnega potopa v Vodni jami nad Očesi. Kar je nekoč Sebastjan (Gantar) z Urošem (Iličem) raziskal, je tokrat z Igorjem (Vrhovcem) izmeril.

Ta vikend smo se mudili v Podkraju. Zadnje čase smo primorani širiti področje raziskav, saj nam je na Notrajnskem zagodilo pomanjkanje enostavnih jam. 

Študenta, ki sva zaradi študijskih obveznosti jamarstvo pahnila na drugi tir, sva se na nedeljsko dopoldne odpravila v jame pri Črnem vrhu.

V času prvomajskih praznikov se tradicionalno odpravimo v snežniške gozdove. Prostor za spanje so nam tokrat odstopili lovci, vendar smo po stari navadi raje spali v šotoru ali pa na prostem, saj se nikomur ne da pospravljati koče.

Konec aprila se je v Ameriki potikala petica jamarjev iz Slovenije. V Carlsbadu je namreč potekalo mednarodno srečanje jamarskih fotografov. Torej...jame, druženje, raziskovanje in potovanje...

Napoved lepega vremena je kar vabila na primorsko. Odločitev je padla, da jo kreneva proti Banjšici. Vreme vsekakor ni razočaralo. Sončno vreme in čudovita narava sta začinila jamarko pustolovščino.

Po dolgi zimi, kjer so akcije bolj kot ne sestavljene iz gaženja po snegu, mraza, premočenosti in ostalih zimskih radostih, se je prilegla prava pomladanska akcija.

V četrtek smo šli v Planinsko jamo po jeklenke, ki so v jami ostale še od zadnje lanske akcije. Od takrat (začetek novembra) do tega tedna se do konca Pivškega rokava ni dalo, saj je bil vodostaj v jami za veslanje premočan.

Miha se je vrnil na obisk s Kitajske in hitro so stekli pogovori o raziskovalni akciji. Marko se je kot vedno dokazal z izvrstnimi lokacijami, tako da je bil dan hitro splaniran.