Jamarsko društvo Rakek

 Veliko smo doživeli že zjutraj na poti. Župani se trudijo in skoraj vsak kraj ima prekopane ceste, semaforje, ali pa je cesta kar zaprta. Pa smo le prišli do Kočevskega roga. Od tam naprej je vse teklo zelo gladko, organizacija na nivoju.

Prvič v tem letu smo se odpravili na Rombon, namen tokratnega raziskovanja je bil pregled ledenic z potencialnimi nadaljevanji. Seva pa smo preiskovali tudi še nepreiskan teren.

 Po dveh letih smo se ponovno odpravili v jamo. Zaradi suše je že pri koritu z vodo videti, da samo še kaplja. Do Angelskega slapa nam je bilo kar vroče, nato pa smo se počasi začeli ohlajati v hladni vodi. 150m metrov ožin do Kuhinje in že se jama širi. Rovi postajajo bolj primerni za napredovanje po jami. V nižjih delih jame smo opazili dve človeški ribici

Poleti smo bili povabljeni na mednarodno srečanje jamskih fotografov. Vrhunske jame z omejenim dostopom, francoska kulinarika in super lokacija. Seveda smo se odzvali...

Za na Krn se nas vedno najde dovolj, podobno kot če bi vprašal če gremo na Triglav. Pozimi - aprila je bila gor fajn zima, dereze, mraz, razgled na jezero, čaj iz snega in zraven se je našlo še nekaj vhodov. Ta najlepši, vroče predihan, je bil brezveze (komaj 10m in nič). Nas je pa dolgo motiviral. 

Na vsakih nekaj let imamo redno usposabljanje, kjer se naučimo obnašanja v okolici helikopterja. Letos smo imeli usposabljanje na Brniku, kjer smo najprej izvedli teoretični del.