Raziskovalni tabor Krn, 29.6. - 2.7.
Za na Krn se nas vedno najde dovolj, podobno kot če bi vprašal če gremo na Triglav. Pozimi - aprila je bila gor fajn zima, dereze, mraz, razgled na jezero, čaj iz snega in zraven se je našlo še nekaj vhodov. Ta najlepši, vroče predihan, je bil brezveze (komaj 10m in nič). Nas je pa dolgo motiviral.
Na hrib smo se zagnali že zgodaj zjutraj, ker je potem vroče. Vsa možna oprema in dobra ekipa je bila že ob 9h pri prvih jamah. V večini brezen je veliko snega, kar pride zelo prav. Z vodo smo bili ves čas na pozitivni nuli. Miha se je spustil še v eno z vhodom v velikem prepadu, potem pa smo iskali vhode na podih in šli nazaj. Nočitev z večerjo in kartami smo imeli v Gomiščkovi koči. Ulovili smo signal in naročili novo zalogo iz doline.
Naslednji dan se je delalo na najdenih vhodih. Nekje so same majhne s snegom, drugje pa tudi malo globlje in suhe, marsikje jih pa sploh ni. V dostih je prepih in v nekaterih možno nadaljevanje. Treba bo delat, nekaj dela smo pa tudi že opravili. Razdelili smo se v dve ekipi in tekom dolgega poletnega dneva pregledali kar velik del terena, okrog 30 novih vhodov. Prijetno utrujeni in zadovoljni smo šli spet do koče. Jaka je prinesel dva paketa jajc. Tako so lahko oskrbniki spekli palačinke. Planinci so šli spat, jamarji so se lahko bolj sprostili in še več, toda potiho smejali. Ostala ekipa je prišla komaj pomoči, med čakanjem smo spodbujali ta lepo ekipo, ki je izbrala nočni vzpon. Zjutraj naslednji dan pa občutno več obiskovalcev, spet lepo vreme, skok na vrh in potem še v dolino. Lokalni sladoledi, kopanje na topli Idrijci, tavelike pice in doma ležalnik v senci. Občutek pa kot da sem imel dva tedna dopusta.
vir: Facebok