Jamarsko društvo Rakek

Vreme je kazalo, da bomo imeli sonce. V večernih urah smo že korakali v hrib. Po dobrih dveh urah hoje smo končno dočakali večerjo - pašto s parmezanom. Pripravili smo plan za naslednji dan, odigrali partijo kart in se zvalili v spalke.V soboto smo se odpravili raziskati teren v višje predele gore. Razgled na vrhu je bil vreden vsakega truda. Pred nami je bilo morje belih oblakov. Nato smo nadaljevali z raziskovanjem brezen. Že po prvi krajši jami je Ana našla vhod, kjer je kamen padal v globino. Podal sem se v brezno. Z novo lučjo na čeladi sem razsvetlil po breznu, po dobrih 40tih metrih je bilo videti sneg na dnu. Spustil sem se do snega, ter nadaljeval ob snegu in ledu. Po 60tih metrih mi je zmanjkalo vrvi. Brezno se še nadaljuje ob ledu. Verjetno ga ne bomo raziskali v bližnji prihodnosti, saj je blizu že znanega sistema.

Obiskal sem še eno zanimivo brezno, katero se razveja v tri različna brezna. Eno brezno se še nadaljuje. Zmanjkalo mi je vrvi,...

Nato sta raziskovala brezna še Marko in Ana. V večernih urah smo se vrnili v tabor.

Naslednje jutro sva se z Markom odpravila izmerit ter raziskati nadaljevanje v Čukulafurji. Nadaljevanje je bilo za ožino na dnu meandra. Za ožino sva se spustila 3 metre v prostor. Na dnu je bila še ena ožina. Prepih je vel iz jame. Vendar zaradi 2 metra dolge ter par cm široke ožine nisva nadaljevala. Kamen je na koncu ožine padel v manjši prostor, par metrov globoko. Odločila sva se da jamo razopremiva in jo izmeriva.

V popoldanskih urah pa je bil že čas za povratek v dolino. Pri vračanju v rodni kraj nas je ujel še dež. Tako je minil še en prekrasen vikend na Rombonu.

 

udeleženci: Ana Matičič, Marko Matičič, Miha Prudič

Miha Prudič, JD Rakek