Jamarsko društvo Rakek

Tudi letos smo se odpravili na Kanin, kjer smo imeli nekaj neporavnanih računov. Zagnanosti nam ni manjkalo, imeli pa smo manjše pomankanje D-vitamina, saj smo lahko meglo rezali z nožem :). Ekipa št.1 se je že potikala po jamah, ko je ekipa št.2 še poskušala ali so piva slovenskih mikro pivovarn res tako dobra kot pravijo. So. Kljub temu pa je bilo potrebno zagriziti v hrib. Pot je bila tokrat malo daljša kot ponavadi, saj smo smo se ves čas spraševali če je ta kozja stezica pa vendarle prava. Ob pomoči GPS smo nekako uspeli prideti do ostalih. Sledila je organizacija. Naslednji dan, pa ena ekipa v Čukulafurjo, druga pa po terenu pregledovati jame. V Čukulafurji smo uspeli nadaljevati od zadnjič. Prišli smo na dobrih 100m globine, prepih je močan. Malo smo tavali po meandru gor in dol pa levo in desno. Čisto na koncu smo uspeli razvozlati uganko. Ustavil nas je močno pihajoč prehod za  katerim se skriva brezno. Zaradi pomankanja časa smo raziskave do naslednjič ustavili. Sledil je povratek v meglo. Druga ekipa je tudi imela nekaj sreče. 13 novih vhodov in čisto za konec bojda en zelo perspektiven. Medtem je slovenska košarkaška reprezentanca zgubila proti avstraliji, megla ni popuščala, pa še k dežju se je pripravljalo. Pa smo zdržali smo še en dan, malo jamarjenja potem pa v dolino, tokrat smo posneli pot! Ponovila se je zgodba prejšnjih obiskov. Medtem ko se je ena ekipa mastila s pico, je druga vsa premočena marširala proti avtu. Moram priznati, da je pogled na radarsko sliko veliko bolj prijeten kot terenski ogled stanja :D. Na koncu so se obleke posušile, utrujenost je pozabljena, v mislih so ožine čedalje bolj široke, pa ruzak tudi ni bil tako težak... Ja kmalu bo treba spet na 2000m :D. 

udeleženci: Ivan Najger, Marko Matičič, Damjan Intihar, Miha Prudič, Jaka Peteh, Aleksander Bajt, Uroš Frlan, Matej Zalokar

srečno, Matej Zalokar, JD Rakek