Jamarsko društvo Rakek

Podaljšan vikend smo preživeli na Snežniku. Vsako leto sicer rečemo, da je tokrat pa res zadnjič...no ja tudi tokrat smo se ušteli. Še se bomo vračali...Ker sva se z Vikijem ekipi pridružila šele drugi dan, lahko pišem le kaj se je dogajalo v nedeljo. Zjutraj smo se ločili v dve ekipi in pregledovali snežniški teren. Plan je bil sicer, da se dobimo nekje na sredini oziroma na pregledanih lokacijah postavimo možica. Izgleda, da je imel plan majhno pomanjklivost, saj ekipa našega markerja ni videla. No ja...nič hudega...je bila pa tista jama res dobro pregledana :). Kar se pa tiče rezultata....mislim da skupno 11 novih jam. Ostale fotke in poročilo pa priložijo člani celotnega mini tabora.

udeleženci: Tine Žnidaršič, Marko Matičič, Ana Matičič, Damjan Intihar, Uroš Frlan, Viki Gornik, Bogdan Virant, Matej Zalokar

srečno, Matej Zalokar, JD Rakek

P.S. (Uroš Frlan)

V soboto ob 8. uri se je prvi del ekipe (Marko, Tine, Ana, Brnte, Bogdan in Uroš) odpravil v snežniške gozdove. Običajno so tako pozni odhodni kaznovali s hojo v hrib ravno v času najhujše vročine. Tokrat nam je bilo vreme naklonjeno in nas ni kaznovalo, ampak nagrajevalo z ravno pravo temperaturo. Ločili smo se na dve ekipi. Naša ekipa je imela na sporedu nekaj novih lokacij in nekaj starih izgubljenih francoskih jam. Žal nismo našli nobene francoske lokacije, smo pa našli nekaj novih 20m globokih brezen. 
Nekako sklepamo da bi zloglasna francoska devetdeset metrca lahko bila naša jama Sveti Aleksander, vendar tega brezna na zadnji akciji zaradi pomanjkanja opreme nismo uspeli raziskati do konca. No je pa boljša motivacija za ponovni obisk jame. Druga ekipa je uspešno locirala nekaj starih francoskih brezen in nekaj novih lukenj.
Zvečer sta nas Marko in Tine zapustila zaradi študijskih in družinskih obveznosti. Ostali pa smo po rakovško začeli z večurnim slowfood-om, kateremu so sledile razne zgodbe in spanje.