Jamarsko društvo Rakek

S Snežnikom smo imeli še nekaj neporavnanih računov, katere smo mislili razrešiti v teh dveh dnevih. Prvotni plan je obsegal raziskovanje Grozilde, Svetega Aleksandra in Jenge, vendar smo, zaradi najdenega nadaljevanja v Grozildi, ostali jami pustili za naslednjič. Na pot smo krenili v petek ob petih popoldne, ter na lokacijo prispeli okoli pol sedme ure zvečer. Hitro smo si razdelili transportke in odkorakali proti Grozildi (prva lokacija- kasneje se je izkazala za edino). Tabor, v katerem smo se hitro razopremili, smo postavili tik pred jamo ter vanjo odšli okoli pol osmih zvečer. Prvotni plan je bil, da se vrnemo do polnoči, prespimo in se nato odpravimo k ostalima jamama. Vse zasluge, za podaljšanje jame gredo Simonu, saj je s svojo trmo uspel zagnati bencinsko vrtalko, s pomočjo katere smo kasneje prišli v nove in še neraziskane dele jame. Velik pomen pri širjenju ožine je predstavljala tudi "karbidovka" ki nas je v kriznih trenutkih pogrela. Ker smo v jami našli nadaljevanje, smo se družno dogovorili, da na tem taboru raziščemo samo to jamo, ki je sama po sebi že tako težavna. Zaradi neprespanosti smo jamo opremljeno zapustili okoli sedme ure zjutraj drugega dne. V taboru smo pripravili ponev in peka palačink se je začela, vse do trenutka, ko smo vsi "izmozgani", zaspali za dobrih 5 uric. Po tem smo popekli še nekaj hrenovk in krenili nazaj v jamo, tokrat z namenom, da se družno podamo skozi Spečo ožino v nove dele jame. Brez večjih težav :) smo ožino premagali, ter za njo, v zelo prostorno brezno (3x3m širine), vrgli kamen. Našli smo novih 50m brezna. Miha je brezno hitro opremil, vendar je 15m nad tlemi ugotovil, da mu bo zmanjkalo vrvi. Kljub temu smo jamo izmerili ter razopremili. V taboru smo pojedli marmelado, kolikor jo je še ostalo ter se odpravili proti avtu. Okoli polnoči smo se živi, zdravi in zaspani vrnili v domače postelje :).

 

Udeleženci: Miha Prudič, Simon Hiti, Aleksander Bajt

Lep pozdrav,  Aleksander Bajt