Jamarsko društvo Rakek

Zjutraj smo se prebudili, ter pogledali proti Snežniku. Ker ga nismo videli smo sklepali, da mora biti prijetno sončno v snežniških gozdovih. Ekipa se je natrpala v avtomobil, ter zapeljala do Unca, kjer smo imeli obvezno kavo in nakupovanje prehrane. S še dvema žalostnima obrazoma, ki nista dobila dovoljenja za odhod z nami smo spili pijačo in načrtovali delovna območja.
Po prihodu na teren smo prvo pozajtrkovali in krenili v hrib proti točki, ki so nam jo prijazno podali gozdarji. Spotoma smo odkrili jamo, katero bo potrebno ponovno obiskati in raziskati do konca. Namerili smo dobrih 60m poligona in 40m globine.
Po prihodu na podano lokacijo smo hitro ugotovili, da opis dobrih 10m globoko brezno ni najbolj natančen. Ta številka bi prej ustrezala širini vhoda, kot pa globini. Raziskovalcema je nekje 10m pred dnom zmanjkalo vrvi. Prav tako je še kar nekaj oken, ki zahtevajo ponoven obisk brezna, ki smo ga poimenovali "Sveti Aleksander". Vidna izmerjena globina znaša 66m.
Dan se je bližal koncu in čas je bil, da odkorakamo proti avtomobilu in spalni lokaciji. Pri prijaznemu domačinu smo si priskrbeli netivo, da smo lahko v zelo razmočenih pogojih zakurili ogenj.

Drugi dan smo se prebudili nekateri bolj, drugi manj premočeni in neprespani, saj nas je preko noči nekoliko presenetila plohica. Po obilnem zajtrku sva z Miho začrtala pot, po kateri smo krenili pregledovati teren. Žal se je megla hitro spustila in onemogočila kakovosten pregled terena. Pred leti bi v takem vremenu pospravili tabor in odkorakali domov. Ko pa ima pet članov na voljo tri GPS sprejemnike so takšne pustolovščine mala malica. Tako smo prečesali dobršen kos karte in prečrtali nekaj kucljev z našega seznama.

Udeleženci: Aleks Bajt - Jovan, Damjan Intihar - Brnte, Jaka Peteh, Miha Prudič, Uroš Frlan.
Obupana kamarata: Matej Zalokar, Marko Matičič.

Lep pozdrav,
Uroš Frlan.