Jamarsko društvo Rakek

1957

sestanki

Sestanki JD Rakek so vsak petek, s pričetkom ob 21.00 v prostorih bivšega sodišča na Rakeku. 


 

Jamarski krožek JD Rakek vsako sredo. Več na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

Naj fotka

Iskanje

Odprava Češka 2014, 29. 04. – 04. 05. 2014

Člani Jamarskega društva Rakek smo se letos v sodelovanju z JK Železničar odločili za obisk vzhodnega bloka Evrope, natančneje Češke republike. Kako smo prišli do te odločitve, pa moram najprej razjasniti z zanimivo anekdoto iz leta 2011. Med poletnimi počitnicami smo v Rakovem Škocjanu kopali dihalnik, smodili klobasice in se na sploh imeli super. Idilo je zmotila punca, ki je prilomastila po gozdu. Na kratko se je predstavila kot Bara (Barbora Appelová), jamarka s Češke, ki je bila v Sloveniji na Erasmus izmenjavi. Pojasnila nam je, da je na avtomobilu opazila nalepko človeške ribice in jo je zanimalo, kdo so ti jamarji. Ja, res smo čudna sorta ljudi, da se najdemo sredi hoste J.Rakovčani smo se sprva začudeno spogledali, a se družbe seveda nismo branili. Sveta se pač ne more rešiti brez burnih debat in kupom različnih mnenj. Kasneje se je zaradi lokacije odločila za pridružitev pobratenemu društvu JKŽ, kjer je tudi opravila tečaj za jamarko. Tako smo navezali dobre stike, skupaj obiskali nekaj jam in se seveda družili na tradicionalnih dogodkih društev. Večkrat nas je povabila na Češko, vse pa se je končno poklapalo v 2014.

Na začetku leta smo se dogovorili za okviren termin, ter področje, ki bi ga želeli obiskati. Bara se je tu izkazala za zelo odgovorno in dobrosrčno gostiteljico. Pomagala nam je pri organizaciji in potrpežljivo odgovarjala na tisoč in eno vprašanje. Zaradi ugodnega termina in bližine, se nas je nabralo za dva kombija. Eno vozilo smo dobili odobreno s strani Jamarske Zveze Slovenije, za kar se še enkrat lepo zahvaljujemo, drugo pa je bil najet kombi.

Sama odprava je bila zastavljena kot raziskovalno-turistična odprava. To je zgledalo tako, da smo na Moravskem krasu obiskali nekaj znanih jam in poskusili najti nadaljevanje, kjer je bilo to mogoče. Tu je naše nepoznavanje češke jamarske scene in podcenjevanje domačih jamarjev odigralo ključno vlogo.  Bolj pa se ne bi mogli zmotiti.

Torej, dva kombija polna opreme, sta z Rakeka štartala v popoldanskih urah. Do Šentruperta smo zaradi slabih gum na kombiju, v kombinaciji z nevihto biblijskih razsežnosti, poplesavali po cesti. Tu smo pobrali Tino, spili kavo, nevihto je zamenjal sončni zahod in tako smo tudi uradno začeli z popotovanjem proti Brnu.  Ja, s kavo je svet res lepši ...

Do Brna smo prispeli zgodaj zjutraj. Tam nas je čakala Bara, ki nam je priskrbela ključe jamarske koče, ki se je kasneje izkazala za lepo hišo. Ta se nahaja nedaleč od Brna, v južnem delu Moravskega krasa. Prostora za jamarsko bando je bilo veliko in hitro smo se privadili na novi dom. Naslednji dan je sledil obisk Brna, degustacija piva in ostalih čeških specialitet. Popoldne sta se nam pridružila še Bara in Jan Šilar-Spidy. Popeljala sta nas v Barová jeskyně. Ta jama je zaklenjena in ima omejen dostop obiskovalcev. Kmalu nam je bilo jasno zakaj. Na vhodu jame se nahaja arheološko najdišče, kjer so našli ostanke ljudi in kosti živali. Tu smo se prvič tudi spoznali s češkim jamarjenjem. Zastavili smo nekaj vprašanj, a so se nam lokalci le nasmehnil in povedali da bomo prave razsežnosti videli  v naslednji jami.  Naslednja jama je bila Býčí skála, znana turistična jama. Na vhodu so našli ostanke Halštatskega obdobja, v notranjosti pa so potekala obsežna arheološka izkopavanja, kjer so našli veliko zgodovinskih ostankov.  Bolj, kot smo se oddaljevali od vhoda, bolj nam je postajalo jasno, da smo v rudniku in ne jami. Po stenah so bile napeljane cevi za vodo in elektro inštalacija. Druge cevi so namenjene za pumpanje nakopanine na površje.  Jamarski razvoj na češkem se je zaradi geoloških in političnih danosti odvijal drugače kot pri nas.  Geologija Moravskega krasa ne dopušča globokih jam, so pa jame zato daljše. Po nastanku jam zaradi raztapljanja apnenca, je vanje nanosilo naplavine, blato, čemur je sledil umik vodotokov. Jame so tako ostale zaprte in nedostopne. Druga komponenta je bila politična. Velik razmah je češko jamarstvo dobilo za časa ruske opresije. Ljudje, ki so bili nezadovoljni s političnim stanjem, so svoje frustracije pretopili v jamarstvo/kopanje. Češka republika ima bogato rudarsko zgodovino, zato so bile tehnike znane. Skoraj vsako mesto ima jamarsko društvo, člani pa svoje celo življenje posvetijo kopanju jam in iskanju nadaljevanja.  Če k temu dodamo še veliko število jamarjev, na razmeroma majhnem terenu, lahko vidimo na kakšne težave je naletela naša naivna ekipa raziskovalcev.  Jama se sicer od časa do časa odpre in pokaže svoje lepote, a smo večino časa občudovali zagnanost in inovativnost čeških jamarjev.

Naslednji dan smo si vtis jamarjenja na Češkem popravili z obiskom zanimive jame Rudické propadání. V jami je tekoča voda, ki se v kaskadah spušča v globino. Tu smo naleteli na stalno opremo v jamah - 20 m visoka železna lestev, ki raziskovalcem omogoča hitro napredovanje. Takih lestev je po jami kar nekaj, ki omogočajo tudi ostalim entuziastom, ki ne poznajo SRT tehnike, da izkusijo jame in s svojim delom pripomorejo k podaljševanju jame.

Tej je sledil obisk jame Spirálka in Piková dáma. Gre za »skozenjc«. Skozi prekopan vhod izdelan v obliki jaška pridemo v ozko meandrasto jamo, brez večjih razširitev. Jama je zelo športna in vredna obiska. Najbolj nam je v spominu zagotovo ostalo prečenje sifonskega jezera, v stilu filma Tarzan. Na strop 25 m visoke dvorane je izdelano pritrdišče, z njega pa visi ravno toliko dolga zanka. Prečenje zgleda tako, da z nogo stopiš v to zanko, se odrineš in upaš da se ujameš za kapnik na nasprotni strani. Jezero je široko okoli 7m. Če zdrsneš, pač plavaš J. Sledi nadaljevanje gore dole in kar na enkrat razširitev. Struktura rovov se nato spremeni. Pridemo v aktivne dele s tekočo vodo in lepo izdelanimi fasetami.  Tu se jama konča s sifonom, ki so ga že uspešno preplavali. Pri povratku smo videli, da je bila jama Rudické propadání jamarski vrtec. Čakala nas je namreč 40 m visoka lestev, po kateri brez varovanja plezaš iz jame. Na momente je zadeva previsna in v končni stopnji celo zavije nad vertikalo brezna. Lahko rečem da smo precej močno stiskali ... se držali za kline ...

S tem pa še ni bilo konec obiskovanja jam. Ob zori smo se podali v Holštejnská jeskyně. Tu so iz nam neznanih razlogov kopali kilometer jame. Rovi so 1 m široki in 2 m visoki. V jami še niso našli večjega prostora. Največja atrakcija je 15 - 25 cm visoka »dvorana«, premera 20 m, z gozdom kapnikov.  Vendar se ne dajo, saj še vedno kopljejo in iščejo nadaljevanje. Če je kaj res, je to, da imajo Čehi veliko potrpljenja in zagnanosti. Tako lahko raziskave čeških jamarjev v Sloveniji vidimo povsem v novi luči. Zanimivo je tudi to, da smo naslednje leto jamarje iz Holštajna srečali v Rakovem Škocjanu. Seveda smo se takoj ujeli in ob vrčku hmeljevega napitka reševali svet, ki je res majhen.

Za češnjico na torti smo si za konec pustili turistično jamo, Balcarka, ki jo lahko jamarji obiščejo brezplačno. Je sicer majhna turistična jama, ki ponuja veliko lepih detajlov. Med detajle seveda spadajo tudi mične vodičke. Najlepši kapniki so zavarovani z alarmom, ki se je ravno med našim obiskom sprožil. Večkrat ... Sumljivo...

Če ste se kdaj mudili po Češkem, ste zagotovo slišali o sistem Amaterske jame (Amatérská jeskyně). O njej lahko govorimo le v presežkih. Trenutno je dolg čez 40 km in je najdaljši sistem na Moravskem krasu. Rov velikih dimenzij, s črnim stropom, po katerem se prepleta mreža iz snežno belega kalcita. Kljub temu, da smo jami namenili več ur, smo videli le delček sistema. Del, ki smo si ga ogledali ima ima poseben status z omejenim dostopom. Za jamo res lepo skrbijo in o delovanju človeka v tej jami ni videti sledi.

S to jamo smo z jamarskim delom zaključili. Sledilo je pospravljanje koče, poslavljanje in pot proti Sloveniji. Za klasičen turizem smo si lahko privoščili le nekaj ur. Na poti smo se ustavili na posestvu Lednice (zámek). Obsežen kompleks je prvič omenjen leta 1222, ima bogato zgodovino, zato smo zaradi pomanjkanja časa videli le delček vsega kar ta lokacija ponuja.

S to odpravo smo ugotovili, da slovenski jamarji o čeških ne vemo veliko in obratno. Kljub temu, da imamo različne stile raziskovanja, kar je predvsem odvisno od naravnih danosti, vsi težimo k odkrivanju neznanega in druženju. Češka republika je zagotovo vredna obiska. Tu nisem kaj veliko pisal o kulturi pitja piva, kulinariki in dostopnih cenah. Zagotovo super destinacija za poceni dopust, z veliko različnimi opcijami.

Udeleženci: Člani JD Rakek: Uroš Frlan, Miha Prudič, Marko Matičič, Jaka Peteh, Ana Matičič, Juš Šajn-BoBo, Tine Žnidaršič, Damjan Intihar – Brnte , Tomaž Svet, Simon Hiti, Matej Zalokar; člani JK Železničar: Valter Rupnik, Boštjan Vrviščar – Bole, Mojca Zazula Vrviščar; članica SKJK SS Velenje: Tina Bizjak

Srečno,

Zalokar Matej, JD Rakek