Jamarsko društvo Rakek

1957

sestanki

Sestanki JD Rakek so vsak petek, s pričetkom ob 21.00 v prostorih bivšega sodišča na Rakeku. 


 

Jamarski krožek JD Rakek vsako sredo. Več na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

Naj fotka

Iskanje

Obisk Nove Zelandije 2016

Od sredine oktobra do sredine novembra 2016 sva se s Petrom odpravila na Novo Zelandijo. Razlog za obisk tega delčka južne poloble je bila predvsem lepa in raznolika narava – kot prijatelja jam nama je bil eden od večjih motivacijskih gonil želja videti jamske črve.

Na območju otokov najdemo tako kraške kot vulkanske jame. Sama sva obiskala nekaj kraških. Kot zanimivost naj omenim, da je najdaljša jama na Novi Zelandiji Bulmer Cavern dolga 71 860 km1, najglobje brezno Nettlebed/Stormy Pot System pa je globoko 1174 m (vir 1).

  1. Prva jama, ki sva jo videla, je Punakaiki Cavern. Leži ob obali. Dolga je 138 m. Tu sva videla enega (J) jamskega črva. Jama ima dva vhoda, tako da sem se s svojo šibko orientacijo imela priložnost tudi skoraj izgubiti.

 

  1. Najina pričakovanja je presegla jama Waipu. Raziskanih je 300 m jame, glavni del pa je dolg 175 m. Že pri vhodu v jamo je vidnih precej kapnikov in spodmolov. V notranjosti pa naju je čakalo prijetno presenečenje – lučke na stropu. To so svetleči jamski črvi (Arachnocampa luminosa). Značilnost teh vlagoljubnih organizmov je torej, da svetijo. To delajo tako, da spuščajo snov, ki reagira s kisikom. Na manjšem območju spletejo do 70 tankih niti, dolgih od 3 do 4 cm, ki visijo s stropa. S svetlobo nato privlačijo žuželke, da se ujamejo na te niti. Lačen črv potemtakem sveti bolj kot sit črv. Njihova približno devetmesečna življenjska doba se konča s tem, da se zabubijo in po 14 dneh postanejo žuželke. Po treh dneh umrejo od lakote, saj se iz neznanega razloga pač ne hranijo. Namen te preobrazbe je bržkone zgolj razmnoževanje. V tem času samica odleže kar okrog 130 jajčec in po okrog 20 dneh so tu mladi črvi (vir 3). Sicer pa sva navedene črve videla tudi že na manjšem zaraščenem previsu ob reki. Torej živijo tudi izven jam.

Samih nitk nisva slikala od blizu, saj črv, če ga osvetliš ali se dotakneš njega ali nitk, neha svetiti. Na poseganje v njihovo življenjsko okolje so torej precej občutljivi.

 

  1. Na območju severnega otoka je velika vulkanska aktivnost, tako da so tu vulkanske jame oziroma rovi. Za širšo javnost niso dostopni. Nastanek teh rovov je opisan v nadaljevanju, priložena pa je tudi skica. Ko počasni obsežni tokovi magme pridejo na površje, imajo temperaturo čez 1000 °C. Ko tečejo po pobočju, se hladijo relativno hitro, seveda od zunaj navznoter. Ko se skorja zunaj ohladi, se strdi. Znotraj pa vroča lava še kar teče, s svojo vročino topi strop in povzroča nastanek posebnih oblik (kot špageti). Ko se lava umakne in ohladi, pušča za sabo prazen prostor – rov za mlade jamske nadobudneže!

Kivija: Peter Prudič, Nuša Petrič

Lp, Nuša.

 

 

Viri:

1http://caves.org.nz/cave-statistics/

2https://koordinates.com/layer/717-new-zealand-karst/

3https://en.wikipedia.org/wiki/Arachnocampa_luminosa   

4http://www.radionz.co.nz/national/programmes/saturday/galleries/volcanoes-of-auckland     

5http://1.bp.blogspot.com/-VMYJ_WHnXio/T3r8epWCT5I/AAAAAAAACsk/i1suZkiK93Q/s1600/y03%2BInformation%2Bon%2Bthe%2Bformation%2Bof%2Blava%2Btube.jpg