Jamarsko društvo Rakek

Zjutraj me je presenetil klic Miha. Že od šestih sem namreč nestrpno pričakoval poziv, ki nam je bil obljubljen. Na vprašanje o tem, če so ga pozabili, mu nisem znal odgovoriti. Ura je bila že krepko čez sedem in tudi mene so začeli obhajati podobni dvomi. Predhodno smo bili o vaji obveščeni le o dnevu in uri odhoda, lokacija pa je bila ovita v tančico skrivnosti. Kmalu za klicem pa je končno prišel SMS. V njem je bilo nekaj skopih podatkov iz katerih je bilo razvidno, da bomo po kočevskih gozdovih preganjali medvede... Vodja centra pa je imel za nas novo presenečenje, in sicer da bomo v jami potrebovali neopren in čoln. Jutranje bujenje članov, ki imajo to opremo sem opravil s cmokom v grlu, a smo večino zahtevanega uspeli pridobiti. Pot do Kočevja je minila hitro. Na lokaciji se je pred štabnim šotorom gnetlo reševalcev, ki so se pripravljali na vstop v jamo. RC PO je prispelo med zadnjimi, zato smo z okrepljeno ekipo, za nalogo dobili izvlek iz zadnje vertikale. Manevri so bili postavljeni relativno hitro, zato smo kmalu začeli poležavati in uživati na soncu. Iz jame je medtem prišla novica, da je reševalec, ki se je izgubil našel še eno truplo (lutko Majo) v delu jame, kjer vaja ni bila predvidena (reševalci o tem niso bili obveščeni). Vodstvo se je nekaj časa izmikalo, nato pa priznalo, da smo jim prekrižali načrte. Poslušanje tega komuniciranja po VOXu je bilo res neprecenljivo :). Sledil je izvlek, ter po zaključku vaje še terenska večerja in analiza. Tokrat so se nam pridružili tudi italjanski reševalci, ki so nam pokazali svojo opremo in tehnike, sodelovali pa so tudi pri delu v jami. Na žalost (ali srečo, saj je bil lep sončen dan :)) v notranjosti jame naša ekipa  ni sodelovala, zato so fotografije v galeriji le iz površja. V vertikalnem breznu pač ne moreš strašiti s fotoaparatom v roki :).

udeleženci JD Rakek: Miha Prudič, Matej Zalokar

srečno,

Matej Zalokar, JD Rakek