Jamarsko društvo Rakek

Težko si je zamisliti lepši kraj za prvomajski odklop. Vreme je bilo skoraj že poletno, nobene sitnosti s snegom, kot je to ponavadi pod Snežnikom. Tudi nastanitev je bila nadstandardna. Šotor na pokošeno travo, do pipe nekaj korakov, igrišče za odbojko… Do lepe plaže pa tudi blizu. Damelj je urejen, skupaj s Kotom sta najbolj južna točka Slovenije. Zvečer je bil velik kres. Kmalu smo bili tam že povsem domači in jačali ogenj s posekano hlodovino. Zjutraj pa kot doma, na soncu kavica s prijazno sosedo Maričko in dolg zajtrk. Ena ekipa je šla po vzhodni strani hriba. Tam je teren povsem brez cest. Druga po zahodni strani hriba, kjer isto ni cest, teren pa sama strmina. Tretji smo bili s krožkarji, tudi na kar dolgem maršu. Kakšna nova se še najde. Naslednji dan podobno, s to razliko, da so nad neimenovanim izvirom uspeli odkopat vhod v brezno, ki pripelje do kar dolgega vodnega rova. Ima kapnike, kakšno ožino in tudi prostorne dele. Menda gre še naprej. Izmerili so kar so lahko in se pozni in mokri vrnili na drugo rundo makaronov. Zvečer smo torej imeli razlog za veseljačenje. V nedeljo smo se spet raztepli na več krajev, neka brezna in eno prepišno ožino prekopat. Prav možno, da je globoko brezno že znano, zabavna pomota. Jama s prepihom se je odprla za nekaj metrov, pa bi bilo seveda treba kopat še naprej. Potem pa čimprej se pridružiti ostalim, ki so že uživali na Kolpi in pod plezališčem. Vse tako lepo, da tudi mrzla voda ne moti. Na poti domov smo šli v Ribnico pogledat okostnjaka v kletki in kakšne ribe tam plavajo. Suhe kosti in dobre ribe, tudi sladoled je v redu.