Jamarsko društvo Rakek

1957

sestanki

Sestanki JD Rakek so vsak petek, s pričetkom ob 21.00 v prostorih bivšega sodišča na Rakeku. 


 

Jamarski krožek JD Rakek vsako sredo. Več na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

Naj fotka

Iskanje

Brezno Vstala Primorska, 25-26.11.2023

V petek 17.11.2023 je Miha na sestanek prišel z obvestilom, da ga je Bogomir “Božo” Remškar iz JDDR Ajdovščina, povabil na raziskovanje brezna “Vstala Primorska” in da naj povabilo razširi tudi na ostale člane JD Rakek. Brezno je raziskano do globine -400 metrov in da še vedno “šiba”. Z navdušenjem sem potrdil udeležbo za naslednjo akcijo.

Odločitev je padla in tako sva se z Mihom v soboto 25.11. 2023 ob 5:15 napotila proti Ajdovščini, kjer smo “presedlali konje”, krmilo kočije proti Bovcu pa je prevzel Božo. Po poti smo v Novi Gorici pobrali še Patrika. Kot veleva tradicija sem prespal dobršni del poti in okoli 8 ure zjutraj smo že srebali kavo v Bovcu. Cesta od B postaje do izhodišča je bila po nedavnih padavinah dokaj znosna; Miha je moral enkrat iz avta ter zasuti in z lopato utrditi zgolj en jarek, da smo lahko nadaljevali pot proti izhodišču. Nekje med 9 in pol 10 uro smo že lepo otovorjeni z zmernim tempom korakali proti breznu. Sprva napovedano sončno vreme se je v Bovcu izkazalo za napačno. Nebo je bilo zaprto z oblaki, preden smo zagrizli v hrib pa je začelo celo snežiti, tako da smo bili malo v dilemi ali vzamemo sabo tudi cepin in dereze. Malo pred staro kočo Petra Skalarja se je vreme umirilo in ko smo dosegli vhod v brezno je posijalo sonce in zimska kulisa je bila prekrasna.
Ob pol 1 popoldne smo se odpravili v jamo in ob 15:00 smo že bili na dnu brezna “Gre Gre” (-400). Tu smo se razdelili na dve skupini: Jaz in Božo sva odšla opremljat novo brezno na koncu meandra, kjer so končali na prejšnji akciji, Miha in Patrik pa sta nama sledila ter hkrati opravljala meritve meandra in novih delov.
Ker bi tlačenje skozi meander do novega brezna predstavljalo dodatno “mučenje”, sva z Božotom raje razširila okno sredi meandra in se preko njega spustila v brezno. Po večih krajših stopnjah sva prišla do roba 25 metrskega brezna in nato še do dna, kjer se brezno konča v prostoru velikem 3 x 4 metre. Približno ocenjena globina je nekje med-470 in -480 metri; bolj natančen podatek po pokazalo post-procesiranje narejenih meritev. Tu se jama odcepi na dva rova manjših dimenzij. Prvi rov izgleda bolj perspektiven: čutiti je prepih, na stenah so opazne “karfijole”, za ožino se lahko tudi sliši odmev. Dolžina rova do ožine, ki trenutno preprečuje nadaljevanje je cca. 5 metrov. Drugi rov pa je bolj delikaten: kot prvo je daljši, je ožji, vsebuje “S” prehod, po dnu je prisotna tudi večja količina blata. S “sofisticirano” ehološko metodo smo ugotovili, da oba rova vodita v iste prostore. Logični zaključek je bil, da se v nadaljnjih akcijah moči usmeri v prvi rov. Okoli 19 ure smo se odločili za povratek iz brezna. Med povratkom je Miha malo nad dnom brezna “Gre Gre” pregledal okno ter našel novo perspektivno brezno, vredno nadaljnjih raziskav. Globino brezna je ocenil na 20 metrov.
Med povratkom iz brezna, smo se na podlagi sklepanj, da je na površju velika verjetnost nizkih temperatur pod lediščem, odločili za kratko pavzo ter si privoščili topli obrok – “vojaške” špagete Bolognese. Površje smo dosegli okoli pol ene zjutraj. Pričakalo nas je jasno nebo s polno luno. Ozračje je bilo mirno, temperature pa tudi niso bile prenizke. Pripravili smo se za spanje, pred spanjem pa s(m)o še nazdravili z domačim žganjem Božotove izdelave, ki je po njegovih besedah “tako slab, da ga je potrebno čim prej spiti”. Spanje 4 jamarjev v šotoru za 2 osebi je bil svojevrsten podvig, saj so morali biti obrati med spanjem sinhronizirani kot pri sinhronem plavanju. Po besedah nekaterih udeležencev je k kakovosti spanca v veliki meri prispevala tudi neravna podlaga.
Lepo vreme nas je okoli 8 ure zjutraj spravilo iz spalnih vreč in šotora. Pripravili smo kavo in pospravili tabor. Hkrati smo tudi poskrbeli, da nadaljnjim odpravam ne bo potrebno okušati Božotovega žganja. Miha je za zajtrk pripravil še pašto in tako okrepčani smo se odpravili v dolino.
Zimski turizem v bovški kotlini je v takem razmahu, da so nam prva vrata picerije odprli šele v centru Kobarida. Analizo uspešne akcije smo naredili ob spremljavi pice in piva.

Udeleženci: Miha Prudič, Jaka Peteh, Bogomir Remškar (JDDR Ajdovščina), Patrik Gleščič (JDDR Ajdovščina)