Jamarsko društvo Rakek

V Petek smo si vzeli dela prost dan. Vreme je bilo več kot idealno za hojo v hribe. Zato smo združili hojo na Snežnik z jamarstvom. Po poti na Snežnik smo srečali tudi par, kateri je hvalil lepote Slovenij, ter podobnost Švicarskega gorstva Snežniškemu.

Malo nižje od vrha smo našli prvo jamo, katera pa ni bila dovolj dolga za registracijo. Do naslednje jame nas je ločila kratka pot skozi ruševje, zato smo se odločili da obidemo ruševje. Po kakšni uri hoje okoli ruševja, smo prišli do novega, še neraziskanega brezna. V brezno je vel močan prepih, samo še upali smo lahko, da nam kak podor ne zapre poti. Po 10tih metrih brezna, smo naleteli na podor. Tam se mi je pridružil še Marko. Skupaj sva odmaknila par skal. Zadaj se je odprlo še 5 m brezna. Na to pa sem zavriskal od veselja. Skozi okno se je kamen odbil še vsaj 10m. Počasi sem opremil brezno, Marko pa je ta čas zmrzoval na prepihu, ki je vel skozi okno. Jaku se ni dalo priti v brezno, je raje izkoristil popoldanski počitek. Saj naj bi tako in tako bil vedno en jamar pri vhodu. Skratka, po novem delu brezna sem se spustil 15m v globino. Na dnu sem se sprehodil pod podorne bloke. Tam je kamen padel še nadaljnih 10m. Opremil sem še zadnje sidrišče, naredil vozel na koncu vrvi ter se spustil v globino. Obvisel sem kakšnih 5m, nad dnom. Metal sem kamenje s polic proti dnu. Od tam se je kamen odbil še nekaj metrov po dnu.

Vesel, da se brezno nadaljuje sem se vrnil na površje. Na poti v dolino smo že kovali nove načrte ter razglabljali o imenu brezna.

Udeleženci: Jaka Peteh, Marko Matičič, Miha Prudič