Jamarsko društvo Rakek

Z Mihom sva se pogovarjala o ledenicah na Snežniku. Naše društvo je namreč v osemdesetih in devedesetih obiskalo in raziskalo veliko jam, ki so se končale z ledenim zamaškom. Od pogovorov sva hitro prešla k izvedbi. Po dolgem petkovem sestanku in kratki noči, sva se v temi peljala proti Snežniku. Kava je zagotovo pomagala, da sva se sploh lahko opremila in spravila v hrib. Sama jama naj bi bila okovana v led, zato sva imela poleg jamarske opreme s seboj tudi opremo za ledeno plezanje. Takoj po prihodu se je izkazalo, da ledu že zdavnaj ni več. Kljub temu sva se spustila v brezno. Na dnu se odpre večja dvorana, ki pa nima nadaljevanja. Ledeni zamašek se je stopil, ostala pa je le gmota drobirja, organskih primesi in ledu. Hitro sva naredila nekaj posnetkov in šla proti izhodu. Pregledala sva okna, ki pa so se žal končala. Sledil je še povratek, kosilo in ideje o novih podvigih. Naslednjič gremo v jamo, ki je še bolj divja. Upam, da je kaj snegu ostalo.

udeleženci: Miha Prudič, Matej Zalokar

srečno, Matej Zalokar, JD Rakek