Pod vrhom Snežnika, 01.10.2017
Dogovorili smo se, da še zadnjič letos krenemo pod vrh Snežnika v boj z ruševjem. Sreča s potmi je bila tokrat na naši strani.
Zgodaj smo jo krenili proti vrhu. Kot vedno je sledilo ogromno godrnanja, kaj nam je tega treba in zakaj sem vzel toliko stvari seboj. Na poti smo se ustavili pri 20m globokemu breznu, ki nima nekega nadaljevanja. Sledil je premik pod vrh. V okolici prostora za kosilo smo izmerili nekaj novih jam. Par manjših in dve nekoliko večji. Ena je bila za takšno višino presenetljivo vodoravna, drugo brezno pa je Marko zaključil raziskovati na globini cca. 50m. Prekopal je dva prehoda in se spopadal s snegom, žal pa prepih na koncu prihaja iz grušča.
Sledil je spust v dolino in obisk zanje lokacije. Kamen je padel kakšnih 20m. Sledilo je hitro opremljanje in priprava na odhod domov. Po nekaj minutah se je iz jame zaslišalo, fantje še drugi kos vrvi prosim. Podamo vrv in se ponovno uležemo k počitku. Sledi hrup vrtalke in nabijanje sidrišč. Po 10 minutah pa, priden ven, ne bo dovolj vrvi. Žal smo imeli samo 80 do 90m vrvi, brezno ima najverjetneje globino okoli 100m, kar pa bo potrebno preveriti na naslednji akciji.
Jamarili so:Marko Matičič, Simon Hiti, Uroš Frlan.
Lep pozdrav,
Uroš Frlan.