Jamarsko društvo Rakek

V četrtek 23.7.2015 smo v Planinsko jamo transportirali del potapljaške opreme potrebne za potop v pritočni sifon Pivke in ta potop izvedli v soboto 25.7.2015. Plan je bil ogled sifona, saj nismo vedeli, kako izgleda, pa tudi ne, kaj je s starimi vrvicami. Zbrali smo se ob 8.30, si razporedili opremo, katera še ni bila v jamo transportirana v četrtek in v jamo vstopili ob 9.30. Transport je potekal brez posebnosti, prav tako priprava na potop.

S Sebatom sva se opremila in se potopila ob 12.05. Potop je trajal 163 minut. Največja dosežena globina je bila 54 metrov, vrvico sva zavezala pri 430 metrih razdalje. Najprej sva sicer razvila 448 metrov vrvice (več jo tudi nisva imela s seboj), a sva se orala vrniti malo nazaj, ker jo tam nisva imela kam pritrditi. Vidljivost je bila okoli 3 metre, temperatura vode 10 st. C. Potapljala sva se z rebreatherji, imela za vsak slučaj vsak s seboj eno 20 L jeklenko trimixa ter si spet za vsak slučaj za dekompresijo pustila še jeklenki nitroxa 50 in kisika.

Približno do razdalje 300 metrov sva se držala dna in to je prvih 50 metrov razdalje še nekako kamnito/peščeno/muljasto, potem pa počasi preide v muljasto iz katerega gledajo večje skale na katere je možno pritrjevati vrvico. Rov je na začetku po bčutku širok kakšnih 10 metrov, njegovo višino  pa nisva ugotavljala. Od razdalje 300 metrov dalje sva plavala nekako po sredini rova, malo po kompasu, malo pa se "odbijala" med levo in desno steno. Tu bi širina znala biti tudi do 15 metrov. Zadnjih 50 metrov sva vrvico vlekla ob desni steni, dokaj visoko pod stropom ter jo zavezala na globini 40 metrov. Rov se nadaljuje in glede na razdaljo ter globino še nisva dosegla točke, do katere je leta 1999 prišel Tomo Vrhovec. Sva pa najbrž kar blizu. Stare vrvice v sifonu ni kaj dosti videti. Pojavlja se na začetku, potem pa se njeni konci občasno vidijo pritrjeni na kakšen kamen in v glavnem niso kaj dosti moteči.

Povratek je prav tako potekal brez posebnosti in celotna ekipa je iz jame prišla ob 18.00.

Potapljala sva se Sebastjan Gantar in Igor Vrhovec, podporo pa so nama nudili (in skuhali toplo juho!): Marjan Vilhar, Aleš Konobelj, Miran Bedenik, Matjaž Milharčič iz DZRJ Luka Čeč Postojna; Simon Hiti, Uroš Frlan, Matej Zalokar, Tine Žnidaršič, Juš Šajn in Franjo Drole iz JD Rakek ter Suzana Basarič iz JKŽ.

Za uspešno akcijo se moramo zahvaliti tudi JK Planina in IZRK ZRC SAZU za tehnično podporo v obliki čolnov.

© Copyright 2015 Matej Zalokar