Jamarsko društvo Rakek

Ura je 7.50., Miha pa še brez opreme. Hitro se usedeva v twingota in se odpeljeva v klub. Že ko stopiš skozi vrata, po slikah vidiš, da jamarjem res nikoli ni dolgčas. V avto zbaševa dva kombinezona in jamarski čeladi. Sara in Brnte sta že pripravljena. V avtu nam poje ABBA in vsi razburjeno čakamo kaj bomo odkrili. Oblečemo se, posnamemo dva selfija in se odpravimo proti vhodu. Same smeti, še tiste iz Jugoslavije. Po njih se oddrsamo skozi vhod. Že tam nas preseneti speči netopirček. Iz stropa visijo majhni, a najbrž že stari kapniki, na stenah pa so podpisi: Modic, Lojze,... 1914, Russ, med njimi tudi JK RAKEK. Z zanosom se odpravimo naprej. Še nič blatni zagledamo ožino, zelo ozko ožino, tako, kjer se moraš plazit, da se ne zatakneš. Na drugi strani nas čakajo stari lonci in čevlji. Črna kuhinja? :) Naredimo še nekaj korakov, potem pa pod našimi nogami, na levi in desni strani, zazija brezno. Utihnemo in poslušamo vodo. Miha vrže kamen, da preveri globino, brezno je globoko več kot 20 metrov. Previdno, da kdo ne pade, se še malo nagledamo. Miha in Brnte že delata načrte kko bosta naslednjič breznu prišla do dna. Ko se odpravimo nazaj, v blatu dodamo še svoje podpise. Netopirčka smo očitno zbudili, saj si zdaj že umiva krila. Pri izhodu nas pozdravi čarobni prizor žarkov, ki segajo v jamo. Vsi blatni, a zadovoljni, se odpravimo domov.

udeleženci: Miha Prudič, Damjan Intihar, Sara Godeša, Matjeta Prudič

Lep pozdrav, Marjeta Prudič