Jamarsko društvo Rakek

V društvu je stekla beseda o Breznu v Hrenovških talih. Verjetno je k veliki akciji botrovalo tudi dejstvo, da smo bili nazadnje februarja. Jamarji imamo slab spomin. Kaj je to voda, blato in mraz namreč pozabimo takoj, ko se usedemo za mizo in  debatiramo o planih za naprej. Tako smo se spomnili kamina, brezna, ožine na koncu jame in seveda južnega rova. Kaj narediti? Kje so prioritete? Zakaj smo začeli obupovati? Jama je namreč prijetna, športna in primerna za hitre popoldanske akcije. 

Tako se nas je zbralo dovolj jamarjev za dve ekipi. Plan je bil tak, da se prva ekipa odpravi v jamo dopoldne. Okoli 14.00 sledi menjava ekipe in nadaljevanje dela v kaminu. 

Začuda se je prva ekipa v jamo odpravila po planu. Sledilo je opremljanje kamina in začetek del. Tu pa se je ustavilo. "Nadaljevanje" je izgledalo čedalje bolj brezupno. Prepih je izginil pod strop in z njim tudi motivacija za delo na tej točki :D. S stropa je začela "curljati" voda... Po tem smo se še malo spogledovali, nato pa skupno sklenili, da za ta dan prekinemo z delom. 

Ekipi, ki je v dežju čakala na površju (ne preveč dolgo, torej je bil plan uspešen :D) smo nevede zamolčali večji del neuspeha. Nič hudega, saj so bili fantje zagnani. Oni so odjamarili v brezno, mi pa smo se z nasmehom na ustih odpeljali proti Krajcarju na zasluženo pico. Seveda smo ekipo v jami moralno podpirali. To je namreč zelo enostavno, ko si sit na toplem.

P.S. Druga ekipa je imela podoben uspeh kot prva. Skupaj smo se odločili za delo na drugem odseku jame. Vse skupaj je preveč blizu Pivke jame in po 50+ akcijah pač ne moreš obupati.

ekipa 1: Uroš Frlan, Simon Hiti, Luka Avsec, Matej Zalokar

ekipa 2: Miha Prudič, Vid Gorjan, Ambrož Ileršič

srečno,

Matej Zalokar, JD Rakek