Jamarsko društvo Rakek

Kot se za prebojno akcijo spodobi, se nas je na tej akciji nabralo za dva avtomobila jamarjev. Polni optimizma smo se podali v jamo. Kaj se je zgodilo od prejšnje akcije da smo pozabili na blato in ožine res ne vem...Najprej smo se spustili do dna grozne dvorane, kjer smo se lotili popravljanja psihadeličnih prečk. Marko je zadevo dobro naštudiral in popravil, zato je sedaj prehod čez jezera pravi užitek. Kmalu pa je sledila streznitev. Spopasti se je bilo treba z blatom in ožinami. Nas in kot cent težke baterije je naprej gnala le želja po raziskovanju in tista radovednost, ki jo vsi dobro poznamo. Ožina...Spopad z njo je bil tokrat bolj enostaven, saj smo imeli boljše orodje in celo kladivo. Le to je zamenjalo "šovčič" s katerim smo neandertalsko nabijali po kamenju. Prepih je vlekel na polno, ožina se je predala in kmalu se je prvi jamar pognal skozi. Seveda je bilo potrebno počakati na ostale in se šele nato lotiti raziskovanja. Zadaj je najprej večji prostor z blatno sipino in gruščem po tleh...nato pa ...nič...konec...the end...

Malo smo se spogledali, razočaranje na obrazih. Kot trop podivjanih psov smo se lotili iskanja prepiha. Možni rešitvi sta dve, ki pa obe potrebujeta uporabo kaminske tehnike plezanja. Bolj ugodna je kamin/sedlo 4 m od tal, kjer je čutiti prepih. Manj ugodna za nas pa je plezanje 20 m visokega kamina. Upamo, da bomo lahko nadaljevanje iz tega prostora presenečenja našli že na naslednji akciji. Po pregledu načrtov naj bi bilo do povezave z jamo, ki je še ni... ;) le še 40 m zračne razdalje...

Poklapani smo se vrnili na površje. Z veliko proslavo tako ni bilo nič. Smo pa se odločili za tolažilno nagrado v bližnjemu Krajcarju :).

udeleženci: Uroš Frlan, Damjan Intihar-Brnte, Marko Matičič, Simon Hiti, Tine Žnidaršič, Matej Zalokar

srečno,

Matej Zalokar, JD Rakek