Jamarsko društvo Rakek

 Čedalje večkrat smo pogledovali proti Cerkniškem jezeru, če je že prišla tista suša, ki nam bo omogočila raziskave v Javorniški jami. Izkoristi je potrebno peščico poletnih vikendov in kopanja smo se lotili z veliko žlico. Predhodno smo v jami postavili prečke, ki nam omogočajo prehod do ožine brez neoprenskih oblek. Majhna ekipa, opremljena za dolgotrajno kopanje se nas je nabrala, da začnemo sezono kopanja. Lokacija je bila znana, motivacije pa nam tudi ni manjkalo. V jami točno veš kje po štriku zaradi blata desonder leti in kako se je potrebno lotiti prečke nad grozno dvorano. Zanimivo pa je to, da spust v dvorano ni več najbolj adrenalinski del jamarjenja po jami. Srce namreč kar podivja, ko se lomiš čez prečke, ki so že terjale svoj mokri davek :)...večkrat...Tokrat nam je uspelo priti suh do delovišča...komaj...

Ožina je bila taka, kot smo se je spomnili, ozka, blatna in neugledna. Seveda je bilo najprej potrebno preveriti dimenzije in glej ga zlomka...Shujšali nismo, smo pa bili tokrat brez neoprenov. Potrebno je bilo samo par zamahov s šovčičem in že se je prvi jamar "spuzal" skozi. Kopanja je bilo konec, še preden smo se ga lotili. Sledilo je raziskovanje. Po 30 m smo naleteli na 10 m globoko blatno sipino tipa smučišča kitzbuhel. Spogledali smo se in se povedjo: "pametno ni, a bomo probali..." lotili kopanja stopnic. Oviro smo premagali in nadaljevali skozi večji prostor vse do sifona.  Ocenili smo, da je do sifona/zalitega meandra 100 m novih rovov. 

Pri povratku smo odkrili še močno pihajočo blatno ožino. Delo v ožini je naporno, saj te prepih kmalu podhladi in se je potrebno hitro menjati. Vidi se razširitev in nadaljevanje, ki se ga bomo lotili že na naslednji akciji. Upamo na nadaljevanje za sifonom. Prepih nakazuje na večje dimenzije prostorov, a bo potrebno za kaj več počakati na raziskave :).

Pri povratku smo se ponovno lomili po prečkah in se z bliskavicami v rokah kmalu tudi okopali...le 1 cm je manjkal. Na žalost preostalih dveh, ki sta že pričakovala krike, vzdihe in čofotanje.  Po 10 urah smo se blatni vrnili na površje. Takoj smo o odkritju obvestili tudi "nesrečnega" jamarja, ki je imel družinske obveznosti in se "kopanja" ožine ni mogel udeležiti. Pa drugič, saj če nam bo sreča naklonjena, dela ne bo zmanjkalo. 

udeleženci: Uroš Frlan, Damjan Intihar - Brnte, Matej Zalokar

srečno,

Matej Zalokar, JD Rakek